Kerozin v hiši!

Skrajni čas je že bil, da se vrnem z mojim pisanjem. V tem času se je zgodilo veliko reči:

• po treh mesecih dela, sem odpotoval na dopust v Slovenijo,
• presenetil prijatelje,
• prišel v časopis,
• naročil kurilno olje,
• pijača z Ircem,
• obiskal nacionalno letalsko šolo,
• turistični ogled Dublina

Pot na dopust

Zadnji teden v oktobru sem se odpravil na obisk v rodno Slovenijo. Mislim, da je že bil skrajni čas da izpolnim, mojo dano obljubo. Namreč družini, prijateljem sem obljubil, da se bom vrni v Slovenijo, takoj ko dobim prvo službo. Kajti pred tem ne bi bilo smisla zapravljat denarja, namenjenemu za golo preživetje prvih nekaj tednov.
Na pot sem se odpravil v četrtek, 21. oktobra, zjutraj ob peti uri. Dan prej sem naročil taksi, da me odpelje od letališče. Cena taksija od Leixlipa do mednarodnega letališča Dublin je bila 35 evrov. Taksi je bil izredno točen, tako sem se odpravil od doma ob pol šestih, kjer sem odhitel s natisnjenimi kartami do varnostnega pregleda, preden sem vstopil v terminal. Na varnostnem pregledu so mi odvzeli, odlično margarino Derry Butter za mamo. Trdili so, da je ta margarina lahko eksplozivna. Da še dodam eno varnostno cvetko: ko sem potisnil ročno prtljago skozi rentgen, so varnostniki »odkrili« bombo v moji prtljagi. Tako so me pozvali na stran, kjer so v pričo mene in ostalih mimoidočih, premetali mojo osebno prtljago, tako moje spodnjice kot darila za prijatelje. Nato so spretni varnostniki le ugotovili, da ni bila bomba, ampak trdi disk, ki je bil položen na veliko čokolado. To paniko so pojasnili, da je na njihovem monitorju izgledala kot eksplozivna naprava. Po vseh teh štorijah, sem le prispel do letala ki me bo odpeljal do letališča London – Stansted, kjer sem prestopil na vezni let do letališča Gradec. Na prej omenjenem letališču me je pričakala sestra in sva se vozila eno uro do Mostečnega. Cena štirih letalskih kart za povratni let Dublin-Stansted, Stansted-Gradec in Gradec-Stansted, Stansted-Dublin, me je stal 206 evra. Po prihodu v Mostečno, sem se počutil kot turist. V lastni, bivši, sobi se nisem upal preveč udomačit.

Kako pa je to mogoče, ti si doma!?

Ta načrt, kako presenetit prijatelja je bil kar precej zahteven. Načrt sem skoval še preden sem kupil letalske vozovnice za Slovenijo. Nikakor mu nisem sporočil datuma prihoda v Slovenijo. Ko sem prišel v Slovenijo, sem se na domačem računalniku vpisal na Skypa in kot vedno, ga vprašal, če ima mogoče čez 5 minut kaj časa, da se slišiva preko telefona, da slišim kaj je novega. V tem času sem oddrvel k njemu z veliko čokolado in potrkal na njegova vrata. Ni mogel verjeti svojim očem, koga vidi po 3 mesecih. Povem vam, imel je pogled lika Kevina v filmu Sam doma. Skratka nepozabno, bilo je vredno.

Panoramin obraz št.: 236

Enostavno moraš obiskat zadnje slovenske bivše sodelavce, ko si na obisku v Slovenji. Tako sem tudi naredil. Bilo je precej objemanja in solz sreče. Predvsem pa vprašanj. Tri sodelavke so celo obljubile obisk na Irsko. Ko sem se srečal z bivšim kolegom fotografom Panorame, D. Jovičem, sem mu le dovolil, po dolgem prerekanju, objavo v njegovi, že stari rubriki, Panoramini obrazi. Ne vem, če sem videl kjer koli bolj objektiven opis mene, skratka Drago, hvala za tako prave besede. Lučka, tebi hvala za nasvet in pohvalo o moji slovnici na blogu. Upam, da ima ta »post« dovolj vejic, če ne, jih imaš tukaj še nekaj v rezervi (,,,,,,,,). Prav trudim se, ohranit pravo slovensko besedo, sploh ko, več nimaš slovenščine v ušesu.

Ogreti ali leteti?

Na Irskem postaja zmeraj bolj mrzlo. Ohlajevati se začne oktobra. Naročilo kurjave v novembru je bila več kot dobra naložba. Naročili smo 1000 litrov ogrevalnega kerozina. Da, tukaj se ogrevamo tudi s kerozinom ali z dizlom. Cena za 1000 litrov je znašala 660 evrov. Ne vem, za kako dolgo bo zadostovalo. Olje sem naročil pri podjetji Jones oil v ponedeljek dopoldan. Pripeljali so ga že naslednji dan okoli 19. ure. Nato sem poklical landlorda, da od blokira zračni ventil pri dovodu kerozina v gorilnik.

Irci in pub

Po dolgem času sem se spomnil, da je čas za mreženje z domačini. Kar se mi zdi precej pravilno, da dobiš informacije iz prave roke. Preden smo šli na pijačo, mi je poslal SMS, če mora biti obut. Kaj pri samem vragu misli s tem. Kasneje mi je povedal, da moraš za nekatere Pub-e biti primerno obut, ker ne dovolijo vstopa vsem slabše »obutim«. Po nadgradnji informacij zadnjega snidenja, sem ga vprašal ali res ne obstaja Irska kava za voljo moje trditve v časopisu. Zatrdil je, da obstaja, ampak ni pogosta. Tako smo v lokalnem Irskem Pub-u nazdravili z pintom rdečega piva Smithwick in s, med mladimi priljubljene pijače imenovane, Southern comfort.Prav tako, smo prišli do teme nepremičnine. Zelo se je smejal, ko sem mu povedal, da so moji starši zgradili svojo hišo z svojimi rokami in da je to precej pogosto v Slovenji. Ne more verjet, kako lahko navaden človek to zmore in zna. Tu to ne obstaja, večina nepremičnin je v najemu.

Kdor visoko leta je najbrž pilot.

Blizu mojega doma je šolsko in športno letališče Weston Airport. Iz same radovednosti sem se pozanimal ali lahko nek Slovenc naredi licenco pa poklicnega pilota ATPL ali CPL. Na samo začudenje so mi na informacijah pritrdili in mi ponudili informativni izračun tako za športnega pilota kot tudi za poklicnega pilota z vsemi raitingi. Cena za slednjega je okoli 55.000 evrov in popolnoma vsak zdrav človek se lahko prijavi. Malce me mika, res.

Kot turist

Po prihodu s dopusta sem se odločil, da bom obiskal Dublin kot tipičen turist, da vidim glavne vedute in da vem kam peljati moje obiskovalce. Najboljša ideja za ogled Dublina je, da se peljete z enim izmen dvonadstropnim turističnim avtobusom, ki ima odprto streho. V dveh urah lahko vidite skoraj vse vedute Dublina. Cena za to vožnjo je 16 evrov. Ampak, če boste sedeli zgoraj, se toplo oblecite. Z nakupom te vozovnice, lahko kjer koli in kadar koli (v roku 24 ur) zapustite avtobus in se kasneje z enako vozovnico vrnete nanj in nadaljujete pot.

Pogled z turistečnega avtobusa na zahod Dublina

Dublinska promenada

Guinness store house

Mediji o meni :-)

Ko nedelje postanejo (raz) navada

Ko si že nekje nekaj časa, se dogodki začno ustajati. Ne morem reči, da je to slab znak, ampak stvari-dogodki najdejo svojo strugo. Najbolj so mi pri srcu sončne nedelje. Vsako nedeljo zjutraj se s mestnim avtobusom odpravim v Dublin. Zakaj? Vsaj enkrat moram dobit mestni vrvež v moje vene, ter kajpak, tudi vohunit za kvalitetnimi in cenenimi oblačili. Večina trgovin, restavracij, nakupovalnih centrov oziroma kar vse, se v nedeljo odpre ob 12 uri. Pred dvanajsto uro, so odprti samo pub-i, ker se večina katolikov zbere pred vstopom v cerkev, kjer opravijo svojo krščansko dolžnost. Kot veste jaz ne obiskujem maš, tako da mi ostane še ura več za vsako tedenski ogled mesta. Po ogledih in morebitnih nakupih se odpravim v mojo novo najljubšo, vse kar lahko poješ (all you can eat), restavracijo, kjer si za 6.50 € postrežem z odličnimi in zdravimi indijskimi specialitetami. Lastnik me že prepozna, kot rednega gosta ter tako spregovoriva kako besedo o indijski kulturi. Tako je postala tudi navada, da ima ta restavracija vedno na TV programu tipične indijske filme, z veliko plesa. Ponavadi si napolnim krožnik kar štiri krat, kar zadostuje za tri dni v naprej.
Predhodno nedeljo sem se odločil obiskat katedralo svetega Patricija (st. Patrick`s Cathedral). Sveti Patricij je zavetnik Irske. To katedralo sem našel po naključju, ko sem z Dublin Bike raziskoval mesto. Park pred katedralo je izjemno lepo urejen in poln turistov.
Nočno življenje in punce v Dublinu
Mislim, da oboje spada skupaj v enako rubriko. Tudi jaz izkoristim kakšen petek ali soboto zvečer, da se sprostim v eni izmed bolj znanih četrti v Evropi. Govorim o znanem Temple Bar, kjer je značilnih irskih pub-ov na pretek in prav toliko zabave željnih ljudi. Tukaj lahko spiješ in poješ, vse kar ti srce poželi. Bari so ob petkih in sobotah precej polni turistov in seveda irske mladine. Pint (kozarec) Guinnessa vas bo prišel okoli 4-5 €. Če smo že pri Guinnessu, vam lahko povem, da je bil ta četrtek praznik v počastitev Arturja Guinnessa, po vsem svetu smo ob 17.59 uri nazdravili sočasno. Artur je bil rojen prav v Leixlip-u, zato je bil obvezen obisk gostilne ob njegovi rojstni hiši.
Vem, da vas že veliko pričakuje, da spregovorim o Irkah. Morda bo moja izjava precej kruta, ampak je utemeljena z izjavami Ircev in obiskovalcev. Povedati hočem, da mlade Irke niso privlačne, zdi se, da je njihov obraz ne simetričen. Vsaka čast Slovenkam, ki so napram Irkam lepotice. Zdaj imam malce drugačno mnenje o Slovenkah, precej boljše. Prav tako sem se pogovarjal o tem, kaj je vzrok temu. Starejši Irci pravijo, da je problem v ne mešanju krvi, kar je posledica tega, da si otočan. Morda naša teorija ne drži, morda imam preveč stroge kriterije. O tem ali so Irke res manj privlačne od kontinentalnih Evropejk, boste lahko kmalu razsodili sami, ko bom objavil kakšno sliko ali dve Irk. Še nekaj, opazil sem,  da se večina najstnic oblači v stilu šestdesetih. Morda je to napoved nove modne muhe. V zagovor Irkam moram reči, da so precej bolj prijazne in zgovorne kakor Slovenke. Prepričan sem, da so Irci na sploh prijaznejši od Slovencev, ker niso vzvišeni v nobenem pogledu. Z njimi lahko imaš zelo prijetne pogovore in nikakor te ne ocenjujejo po videzu ali nacionalnosti.

Tipična postrežba Irske juhe, z maslom in kruhom

Pri glavni jedi postrežejo prilogo posebej

Park pred katedralo

Katedrala sv. Patricija

Pestro nočno življenje v Temple Bar

Irke in njihova podoba

Katarinin park , Murphiyev zakon (paket, kolo in iPhone 3 gs)

Če sodim po Murphiyevem zakonu, da mora vedno nekaj iti narobe, da je v ravnovesju, se mi prav to dogaja.
Standardni paket, ne standardni postopki
Naj začnem prvo pri paketu, ki sem ga naročil iz Slovenje z nujnimi stvarmi. Cena za paketa, kakšnih 12 kg standardna velikost, je stal 40 €. Potreboval je 4 dni iz Pošte Slovenije do irske nacionalne pošte. Ker me v času dostave pošiljke ni bilo doma, so paket odpeljali v nekakšen zbirni center Irske pošte, v večje mesto Maynooth, čeprav je bila pošta za vogalom.
Pošiljko lahko prevzamete v roku 5 dni vsak delovni dan med 8. in 15. uro. Če je ne prevzamete v tem času, se pošiljka vrne pošiljatelju. Kot že verjetno veste je moj delovnik od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Kako naj prevzamem pošiljko v tem roku? Prav tako je ne ponovno dostavijo tudi če jih pokličete, in ste jim pripravljeni plačati. Če ne bi imel ta teden prostega petka in delovne sobote, bi se lahko obrisal pod nosom za te nujne stvari, ki sem jih potreboval. Pa še verjetno tistih 40 € bi šlo rakom žvižgat. Ta težko pričakovan paket z rezervnim delom za kolo, sem nosil v dežju in vetru, ampak je bilo vredno.
Če sem že načel temo s pošiljkami, lahko tudi zaključim morijo s DHL dostavo kolesa. Po malce strožji e-pošti, sem le končno dobil odgovor. Nisem bil nesramen ali ne vljuden, ampak kot državljan Republike Slovenije in ker živimo v pravni državi (“pravni” z velikimi sodnimi zaostanki, kar koristi nepridipravom) sem seveda omenil možnost uporabe pravnih sredstev. Pri DHL-u so se kar hitro odzvali ob omembi. Ponudili so mi pobot, ki sem ga določil s stroški popravila. Moj pobot so sprejeli. Tako mi bodo vrnili dejanske stroške popravila, ki so v vrednosti polovice plačne kupnine. S to gesto, so si zaslužili zaupanja vredna kurirska služba, če seveda vzamete v zakup ne materialne probleme in ne prespane noči.
Čudovita “čanika” manj uporaben kot standardni telefon.
Ko sem popravil kolo in ga usposobil za vožnjo, se je temen oblak spravil na novo kupljenega iPhone 3 gs. Tega sem kupil rabljenega od prodajalca v eni izmed nakupovalnih centrov, prejšnjo nedeljo. Kupil sem ga zaradi odlične marketinške strategije podjetja Apple (c).
Seveda sem ga prej testiral, če vse deluje in tudi je. Ampak po enem tednu, je kar naenkrat izginil signal za omrežje in to kljub temu da sem bil pod GSM anteno. Najprej sem mislil, da je napaka v jailbraker-ju (program za oklenitev telefona), zato sem ga hotel odstranit. Prav slednje je bilo usodno. Ko se je ta »odličen« in »zanesljiv« iPhone ponovno zagnal, je obstal. Po internetu sem pobrskal, kako ga spraviti, da se vsaj zažene. To mi je uspelo z držanjem gumba Home, tako se je povezal s iTunes in se začel odzivat. Nato je prišlo naslednje presenečenje, telefon se je zaklenil, tako da ga ne moram spravit v namizje. Problem sem poskusil prešiti pri prodajalcu, ker če imam 3 tedne garancije, da mi ga odklene na mojo sim kartico. Ampak ta mi je zatrdil, da ga ta teden na more odklenit, ker še ni zunaj ustreznega programa. Ta naj bi bil čez kakšen teden ali dva. Skratka, pravo srečanje z Apple izdelki so slabi.
Raziskovanje moje vasi Leixlip.
Prešni teden, sem se odločil, da bom obiskal St.Catherine’s Park, ki blizu mojega doma. Lahko bi vam razlagal celotno zgodovino in znamenitosti, ampak zato je google. Vse informacije o zgodovini vasi Leixlip najdete na tem linku  in seveda na wikipediji, ki je točna.
Povem vam lahko, da je ta park zelo velik in urejen. Meni je bil po godu. Zraven parka se nahaja golf igrišče. Ko bom zaslužil svoj prvi milijon, bom vsak vikend odigral partijo golfa. (hahahah)
Denar
Nekaj ga je še ostalo od zadnje plače. Mislim, da bo počasi napočil čas, da poplačam vložen kapital vame oz. izposojen denar. Našel sem tudi zanimiv zavajajoč podatek o zaposlitvi na Irskem. Tukaj si ni težko uredit papirjev za zaposlitev. Je pa res, da je ta podatek iz leta 2005. Upam, da prebira ta blog tudi kakšen politik ali nekdo ki je odgovoren za javne finance v Sloveniji, ker, če imaš tukaj malo plačo, ne plačaš davkov državi. Država skubi le bogate, tako bi moralo tudi biti v Sloveniji.
Zanimivost
Pri statistiki bloga sem opazil, da je nekdo iskal naslednji niz: “slovenec zaposlen hewlett-packard”. Če bi bili paranoični, bi lahko to tudi pomenilo, da me nekdo iz službe preverja, če oddajam kake informacije o podjetju. Mogoče je ta niz nekdo samo vtipkal v google, ki nima opravka z mojo službo. V vsakem primeru, vem, da ne smem govoriti o moji službi, ker sem podpisal klavzulo o oddajanju informacij, ki je izjemno stroga. Tako, da tudi ne smem komentirat nobenih zadev, ki se tičejo podjetja Hewlett&Packard in njenih strank ter pogodbenikov.
Našel sem tudi zanimiv članek o irski mitologiji, ki je precej bogata in stara. Preberite ga tukaj 

Zel oobsežen St.Catherine’s Park

Novejše ruševine ob prej omenjenem parku.

Te ruševine so kot nalašč za fotografiranje

Ob poti nazaj, se je pojavil ta zanimiv motiv.

Južno od Dublina - Glendalough

Včerajšnji obisk območja ozirom county-a Wicklow se je zgodil spontano, dovolj je bil le klic prijateljev in tako sem svojo prosto soboto 28. avgusta zapolnil. Torej, v načrtu za soboto sem imel smo lenarjenje, kot se to spodobi po napornem delovnem petku. Vprašali smo se, kam se naj odpeljemo s to Toyoto? Ker še zmeraj ni te težko pričakovane plače, smo si zadali pot, ki je blizu zato ker liter 95 okt. bencina stane 1.30 €. Po začetnem izpadu obeh navigacijskih naprav, se je le moj garmin odločil, da bo prvi najdel vsaj tri satelite za pot do mesta Glendalough. Glendalough je dolina dveh jezer, ki dajeta videz fjordov. To je bila nekoč tipična irska vas, ampak današnji videz je drugačen, spominja smo na pokopališče. Mesto je ustanovil sveti Kevin v šestem stoletju. Ta svetnik je bil zelo skromen. Odločil se je zapustiti privilegirano življenje in se raje naselil v jame omenjenega mesta. Mi smo obiskali Kevinovo kuhinjo, njegov križ in okrogel stolp, kateri nima vhoda, posledica tega je bilo dolgo kroženje okrog njega, kot pijani turisti na podzemni železnici. Po poti nazaj smo lahko občudovali čudovite hribe z imenom Wicklow Mountains. Ne vem zakaj jih kličejo gore, nikakor ne dajejo takšnega videza, kot jih poznamo v Sloveniji, so le nekakšno golo hribovje.
Medvedja usluga kurirjev
Verjetno ni lepšega prevoznega sredstva kot je kolo. Je zdravo, varuje okolje in predvsem poceni. No, tako vsaj vsi poznamo kolo. Prav slednje, ni bil moj primer. Ko sem prosil moje drage starše in sestro, naj mi nekako pošljejo moje staro track kolo gor k meni. So mi to naredili z veseljem, brez nekakšnega kompliciranja. Kaj hočeš lepšega, kot svoje kolo s katerim boš naredil vsakodnevne nakupe in se z njim zapeljal morda tudi v Dublin. Tako sem preko e-mail prosil za predračun pri podjetju DHL za to specifično pošiljko. V ponudbi je bila cena 50 € in še obrazložitev, da je to samo cena za 15 kg tovora. Kot verjetno vsa kurirska podjetja imajo za izračun ti. volumetrično težo. Moj oče je razstavil kolo na kar se da majhne dele, da bi zavzelo čim manj prostornine. Sestra odpeljala kolo v prevzemni prostor podjetja DHL na Brnik, tam so kasneje izračunali ceno malce čez 200 €, to sem tudi pričakoval. Dobro, vzameš v zakup to ceno, za veliko mero svobode, ki ti jo ponuja kolo. Paket je prišel zelo hitro, že v 4 dneh. Ko sem ga odprl, me je čakalo ne prijetno presenečenje. Odlomil se je zadnji menjalnik. Presneto!!! Prav meni, ko sem ga tako željen. Z veliko potrpežljivosti in zadržanosti sem napisal pritožbo po e-pošti podjetju DHL, poslal sem ga tako slovenski enoti kot glavni bazi v Veliki Britaniji. Še zmeraj čakam, da mi odgovorijo in odpravijo njihovo napako. Verjetno bom moral poklicat v glavno bazo, ker tako pravi njihova polica. Kako bo se razpletlo bomo videli, upam ,da mi bodo vrnili vsaj nekaj kupnine, če že ne celotne.
Klici
Naj vas vse obvestim, ko vas kličem z mojega telefona vas ta klic NIČ ne stane, plačam samo jaz okoli 1,2 € na minuto. Še vedno mislim, da vas večina skrbi, koliko vas bo dohodni klic stal. To ni roaming. Jaz imam telefonsko številko irskega operaterja.

Pogled na mesto Wicklow

Wicklow z obalnega pogleda

Krščanska cerkev v mestu

Park Glendalough

Pokopališče in v ozadju značilen stolp.

Kuhinja sv. Kevina

Značilen keltski križ

Vas Glendalough z druge poti

Litvanska kuhinja na Irskem za Slovenca

Čeprav sem v prejšeni objavi omenil, da bom to nedeljo jedel eno tipično litvanjsko ali tipično nizozemsko jed, sem se zmotil. Kajti že kar danes, nam je naša sostanovalka Lena skuhala tipični litvanjski obed. Začeli smo s hladno juho, z imenom "Halodni litovski borš", ki je bila malce ekstravagantne "raverske" barve, meni ni bila prav po godu. Nato je sledila glavna jed z imenom llitovski pelenji, ki so zelo podobni itljanskim raviolom. Zraven je ponudila dve hladni omaki. Prva je bila sibirska, sestavljena je bila iz gorčice, kisa in bouquet garni (vsega po malo) začimb, je prav posebnega okusa in tipične rumene barve. Sledila ji je omaka z gruzijskim poreklom po imenu Adžika, ki ima prav odličen vonj in prav tako okus. Sestavljena iz paradižnikovega koncentrata, česna ter bouquet garni začimb.
Spet sem se najedel kot pujs. Preden sem se odselil iz Slovenije sem bil 90 % da mi bo krulilo po želodcu, zdaj je prav obratno, pravzaprav sem se malce zredil. Čimprej si moram najti kolo, da me ne "zalilo".
Internet
Danes sem naročil internet. Ponudnik Imagine, nam je ponudil 7 mb downloada za 35 € mesečno. Ker smo trije, nas bo prišel mesečni račun okoli 12 € po glavi. Upam smo, da nam ga bodo priklopili še ta vikend, drugače bom brez povezave s svetom, ker moram Vanji vrnit trenutno rešitev.
Denar
Banka pri kateri sem odprl račun, AIB, ne računa prav nobenih stroškov uporabe katerih koli storitev. Pogoj je le, da imate vsakih 3 mesece vsaj eno transkakcijo. Za razliko ob moje slovenske banke, SKB banke, kjer ti vsak mesec zračunajo za vodenje računa, za uporabo internetnega bančništva, provizijo za plačilo položnic  preko spletnih aplikacij, za plačevanje trajnikov,... AIB bi lahkobila vzgled SKB in vsem ostalim slovenskim bankam, kjer ne oskubljajo delovnega naroda in prav tako preživijo. Transakcija iz Irske v Slovenji traja le 3-4 dni, kar je precej hitreje kakor Slovenija-Nemčija. Še zmeraj čakam na plačo.
Rubbish (smeti)
Ta teden naj bi bil jaz zadolžen za odvoz organskih in plastičnih smeti. Vse lepo in prav. Kupit moraš le eno nalepko v trgovini za 9 € in jo nalepit na posodo za smeti. Te odpadke odvažajo vsakih 14 dni, v torek zjutraj. Papirnate odpadke odvažajo tudi vsakih 14 dni ampak brezplačno.
Posoda za smeti je bila že ob mojem prihodu 60 % polna, zdaj pa je kar vse viselo iz nje. Tako sem se odločil, da bom kupil nalepko v glavnem mestu Dublin. Ko sem se vrnil cel premočen in premražen in centra v ponedeljek zvečer domov in jo nalepil na posodo za smeti, sem pogledal nalepko in ugotovil, da velja smo za center mesta. Tako sem zgubil 9 € in še celo dvorišče zadurja po odpadkih. Ampak imam en čudovit načrt, kako popravit to napako. Popravljal jo bom v soboto ob polnoči. Brez skrbi, nikakor ne bom oškovoval ali uničil narave. Bo pa precej nenavadna metoda čiščenja.
Tukaj  pogrešam smo evropski celinski razdelilec elektrike, razdelilec za USB naprave, kolo in natikače.

Halodni litovski borš oz. hladna litvijska juha

Llitovski pelenji v izdelavi

Llitovski pelenji

Levo sibirska omaka in gruziska adžika

Dublinska solza oz. Howth in plavanje

To sončno prosto soboto sem izkoristil za izlet na (po moje) dublinsko solzo ali pol otok Howth. Iz doma, kjer prebivam, je z vlakom, iz postaje Leixlip Louisa Bridge, dobro uro vožnje. Prestopit sem moral na glavni dublinski železniški postaji O'Connell. Cena za povratno vozovnico je 8 € iz že prej omenjene vstopne postaje. Mesto Howth slovi po dobrih ribjih jedeh, privoščil sem si škampe s prilogo in solato za 14 €. Malo točeno pivo me je stalo 3 €. Zraven odlične ribje kulinarike so odlične tudi razgledniške točke, zato ker je mesto kakšnih 150 metrov nad morsko gladino.
Prav z velikim veseljem in seveda z malce strahu sem skočil in zaplaval v precej hladno irsko morje in tako občutil ves severni hlad. Voda je dokaj čista, ampak na obali je polno poginulih meduz, ki dajejo videz nesnage. Ampak, vse to pozabiš, ko si enkrat v tem prečudovitem doživetju brez mejnosti. Prav to sem sem iskal, ko sem odšel iz Slovenije.
Danes, sem kot presenečenje ostalima sosedoma pripravil dokaj tipično slovensko jed, Pasulj. Moram priznat, da ni bil tako popoln, kot zadnji, ki sem ga skuhal v bivšem stanovanju v Dublinu. Vzrok je bil v slabi kakovosti mesa, ki sem ga nekaj ur prej kupil v Polskem Sklepu (= trgovini). Ampak, soseda sta ga pohvalila in bila navdušena nad sitostjo te jedi. Naslednjo nedeljo pričakujem vrnitev usluge, torej eno tipično Nizozemsko in Litvansko jed. Skratka, enako kot prejšni teden, bom tudi ta teden imel kaj jesti. Pravkar soseda iz Litve pripravlja palačinke a la Lituania, kot posledica včerejšnega rojstnega dne.
Dobili smo tudi novo oz. prenovljeno kuhinjo, ki je precej večja, kot v Mostečnem in v Dublinu. Ta teden sem dobil plačilno kartico oz. odprt račun pri AIB banki. Ta post bi zaključil s tem, da je še do plače 23 dni, baje naj bi bila ta mesec velika povišnica, ampak to bom verjel takrat, ko bom to dobil.

Počitek v praku, v ozadju mesto Howth.

Hladno in čisto irsko morje

Pogled s hriba proti otoku Irsko oko

Velike pečine dokazujejo surovost narave.

Zelo hladno morje, vrjemite. (foto: Ramon G.)

Rušvine pri mestu Leixlip

Prvi utrinki iz Irske

Pravkar sem prišel iz najlepšega doživetja do zdaj. Ležati na mehki, zeleni in dišeči irski travi je res nekaj posebnega. Gledaš v oblake, misliš na lepa doživetja, ob tem pa te rahlo poboža topel veter, ravno prav. Drug teden dobimo novo kuhinjo in brezžičen internet po ceni 16 € na mesec in neomejen download. Še zdaj ne dojamem vsega kar se mi dogaja, zdi se mi, da sanjam. Lahko je to smo trenutno, mogoče že bom naslednji dan na cesti, brez vsega živel v bedi. Vas Leixlip je prava  irska vas. v centru imamo popolnoma vse kaj potrebuješ kot domačin. Na primer: Spar, Kitajsko restevracijo, navadno restavracijo, picerije, kebap, lekarne, 6 frizerjev, pohištvo, trgovino z afriškimi lasuljami, tehniko, otroško trgovino, diskoteko in seveda tipični irski pubi z Guinnessom. Prilagam fottografije okolice hiše v kateri živim. Živim ob reki Rye, ki se prav tukaj izliva v reko Liffey, ki teče proti Dublinu. Na nek način komaj čakam na službo, ker je polna izivov.

Hiša v kateri prebivam.

Sprehajalne poti in travniki so prečudovito urejeni.

Če ne zaspiš na irski travi ne prebivaš tu.

Novo stanovanje

Novo soba v mestu Leixlip

Stara soba v centru Dublina

Po napornem denvu v službi, se prileže prvi vikend od kar sem zaposlen. Ta vikend sem se preselil na prelepo lokacijo v mestu Leixlip, 260 Ryevale Lawns, Co. Kildare, kjer imam samo 15 min peš do službe, za razliko od prej, kjer sem potreboval 2 uri celotnega potovanja, bilo je tudi za 50 % dražje in za 50 % manj udobno. Z avtobusom 66b, ki povezuje Dublin in Leixlip je okoli 1 uro vožnje in stane 2.20 € za eno smer. Če bo šlo tako naprej kot je trenutno, sem srečen. Pogled iz novega naslove je enostavno božanski, pogled na prelepo angleško travico, na reko in zjutraj te zbudo ptički, kaj lepšega si zaželiš. Prejšni teden sem si skuhal en liter pasulja, tako da sem ga imel dovolj za cel teden, ker malica v službi stane 5 €, kar znese 100 € na mesec. Samo v vednost, o mojem delo ne smem govorit in pisat, ker mi tako narekuje pogodba. Imam tudi enkratnega mlajšega cimra iz Nizozemske, ki je prav tako sodelavec in se razumema prav odlično, zraven še stanuje mlada Litvanka, starejša Litvanka in  fant, ki dela pri Intelu.

Prvi dan v službi

... ali first day at the office
Dans je bil moj prvi delovni dan pri podjetju HP. Že so me gnjavili, za TRR in za davčno številko, "ampak tukaj sem komaj teden dni" sem jim povedal, na srečo so imeli razumevanje in mi dovolili, da si te stvari uredim do konca meseca. Če hočem dobiti delo na Irskem, si uredite te stvari, ki sem jih prej omenjal. Moje delo je nudenje tehnične pomoči uporabnikom izdelkov Hewlett - Packart Company USA. Torej, če delate v podjetju z izdelki HP, se slišimo. Tako mimo grede, rekli so mi ,da sem eksotičen, ker sem edini v celem podjetju med 115.000 zaposlenimi, ki je Slovenec do zdaj. Večina zaposlenih so drugih narodnosti, torej to je zelo mešano podjetje, kar se tiče narodnosti. Skratka lahko s ponosom rečem SLOVENEC SEM!

Službena izkaznica, ki je tudi magneten ključ za visoko varovana območja.

Začetki začetka

Adijo!
Prave prijatelje spoznaš v nesreči. Pravi eden od slovenskih pregovorov, ki je še kako resničen. Pred odhodom sem res začutil, kateri so tisti, na katere se lahko zmeraj zaneseš. Zatorej hvala Marko, Matej in Maja za vašo iskreno podporo. Verjemite mi, meni je težje, kot vam, da odhajam 2000 km od vas. Zanivmivo je tudi to, da nekateri niso niti do zadnje minute verjeli, da res odhajam, kako smešno.

Adijo!

Pristal si v Dublinu, kaj zdaj?

Zahval sosedi in prijateljici Vanji za trenutno prenočišče in milijon zelo pametnih napotkov za življenje v Dublinu. Takoj, ko sem se izkrcal iz letala sem poiskal taksi in se za 20 € zapeljal na trenutni naslov, kjer me je čakala Vanja in prevedril noč pri njej, ter se nato preselil v sobo pod njo kjer si deliva hišo z litvancem, kjer opravlja delo kot frizer ter brazilcem, ki dela kot prodajalec v trgovini.
Najem sobe
Cene najema sob v strogem centru se gibljejo nad 400 € na mesec, brez stroškov. Posodila mi je tudi internetno povezavo preko mobilnega operaterja, da sem lahko imel stike s svetom. Tako sem še ta dan pošiljal prošnje za delo, kako se je izteklo sem opisal že v prejšnem postu.
Internet
Cene za mobilni internet t.i. broadband pri Meteor mobilnem opereterju so 20 € za mesečni prenos pod 7.5 gb plus 50 € za USB stick, kar je enkraten strošek. Imeti internet je pogoj za življenje tukaj. Alternativa temu internetu je tudi, če si kupite predplačniško SIM kartico pri O2 in jo napolnite za 20 € ob nakupu, ter si tako za 1 € na dan zagotovite 50 mb downloada. Če pa ta dan se surfate, pa vas ne stane nič.Čeprav sam nimam skype phone, sem si na mojo staro nokio naložil skype APP in tako za 0.2 € na minuto telefoniram na mobilno številko v Slovenijo ali za 0.05 €/min na stacionarca. Ker minuta pogovora iz irskega mobilca na slovenski mobilec stane 1.2 €/min se seveda to zelo izplača. Skype deluje le ob aktivni internetni povezavi, kar se seveda za 1 € za 50 mb izplača.
Delo
Če hočete tukaj delati potrebujete PPS Number (številko) in bančni račun, slednjega dobite tako, da na banko prinesete dokaz o bivanju tukaj na svoje ime. to je lahko plačilo elektrike, telefona, plina ali pa kar je najhitreje, da vam iz urada za socialno varnost pošljejo PPSN na vaše ime in s tem pojdete na banko odpret račun. Če potrebujem še kaj več, pa bom izvedel v naslednjih dneh.

Prvi obisk irskega morja z bosimi nogami.

Začetniška sreča
 Da, trenutno imam shamrock na moji strani. Kot prvo dejstvo o sreči lahko povem naslednje; ko sem se prejšno soboto priletel z Adrio Airways, let JP490, na Irsko sem dobil 50% popust pri presežku velike prtljage, zaradi zelo prijaznega pogovora z uslužbenko Adrie Airways. Druga sreča; po nedeljskem pošiljanju mojega CV-ja me je doletel ŠOK, namreč že naslednji delovni dan so me klicali iz ene agencije, če sem pripravljen priti na razgovor. Dan po razgovoru, sem imel že delovni preizkus med 20 kandidati za to delovno mesto. Ta torek začnem prvič z delom, lahko se zgodi, da me naženejo ali pa ne.

Mavrica simbol sreče