Južno od Dublina - Glendalough

Včerajšnji obisk območja ozirom county-a Wicklow se je zgodil spontano, dovolj je bil le klic prijateljev in tako sem svojo prosto soboto 28. avgusta zapolnil. Torej, v načrtu za soboto sem imel smo lenarjenje, kot se to spodobi po napornem delovnem petku. Vprašali smo se, kam se naj odpeljemo s to Toyoto? Ker še zmeraj ni te težko pričakovane plače, smo si zadali pot, ki je blizu zato ker liter 95 okt. bencina stane 1.30 €. Po začetnem izpadu obeh navigacijskih naprav, se je le moj garmin odločil, da bo prvi najdel vsaj tri satelite za pot do mesta Glendalough. Glendalough je dolina dveh jezer, ki dajeta videz fjordov. To je bila nekoč tipična irska vas, ampak današnji videz je drugačen, spominja smo na pokopališče. Mesto je ustanovil sveti Kevin v šestem stoletju. Ta svetnik je bil zelo skromen. Odločil se je zapustiti privilegirano življenje in se raje naselil v jame omenjenega mesta. Mi smo obiskali Kevinovo kuhinjo, njegov križ in okrogel stolp, kateri nima vhoda, posledica tega je bilo dolgo kroženje okrog njega, kot pijani turisti na podzemni železnici. Po poti nazaj smo lahko občudovali čudovite hribe z imenom Wicklow Mountains. Ne vem zakaj jih kličejo gore, nikakor ne dajejo takšnega videza, kot jih poznamo v Sloveniji, so le nekakšno golo hribovje.
Medvedja usluga kurirjev
Verjetno ni lepšega prevoznega sredstva kot je kolo. Je zdravo, varuje okolje in predvsem poceni. No, tako vsaj vsi poznamo kolo. Prav slednje, ni bil moj primer. Ko sem prosil moje drage starše in sestro, naj mi nekako pošljejo moje staro track kolo gor k meni. So mi to naredili z veseljem, brez nekakšnega kompliciranja. Kaj hočeš lepšega, kot svoje kolo s katerim boš naredil vsakodnevne nakupe in se z njim zapeljal morda tudi v Dublin. Tako sem preko e-mail prosil za predračun pri podjetju DHL za to specifično pošiljko. V ponudbi je bila cena 50 € in še obrazložitev, da je to samo cena za 15 kg tovora. Kot verjetno vsa kurirska podjetja imajo za izračun ti. volumetrično težo. Moj oče je razstavil kolo na kar se da majhne dele, da bi zavzelo čim manj prostornine. Sestra odpeljala kolo v prevzemni prostor podjetja DHL na Brnik, tam so kasneje izračunali ceno malce čez 200 €, to sem tudi pričakoval. Dobro, vzameš v zakup to ceno, za veliko mero svobode, ki ti jo ponuja kolo. Paket je prišel zelo hitro, že v 4 dneh. Ko sem ga odprl, me je čakalo ne prijetno presenečenje. Odlomil se je zadnji menjalnik. Presneto!!! Prav meni, ko sem ga tako željen. Z veliko potrpežljivosti in zadržanosti sem napisal pritožbo po e-pošti podjetju DHL, poslal sem ga tako slovenski enoti kot glavni bazi v Veliki Britaniji. Še zmeraj čakam, da mi odgovorijo in odpravijo njihovo napako. Verjetno bom moral poklicat v glavno bazo, ker tako pravi njihova polica. Kako bo se razpletlo bomo videli, upam ,da mi bodo vrnili vsaj nekaj kupnine, če že ne celotne.
Klici
Naj vas vse obvestim, ko vas kličem z mojega telefona vas ta klic NIČ ne stane, plačam samo jaz okoli 1,2 € na minuto. Še vedno mislim, da vas večina skrbi, koliko vas bo dohodni klic stal. To ni roaming. Jaz imam telefonsko številko irskega operaterja.

Pogled na mesto Wicklow

Wicklow z obalnega pogleda

Krščanska cerkev v mestu

Park Glendalough

Pokopališče in v ozadju značilen stolp.

Kuhinja sv. Kevina

Značilen keltski križ

Vas Glendalough z druge poti

Litvanska kuhinja na Irskem za Slovenca

Čeprav sem v prejšeni objavi omenil, da bom to nedeljo jedel eno tipično litvanjsko ali tipično nizozemsko jed, sem se zmotil. Kajti že kar danes, nam je naša sostanovalka Lena skuhala tipični litvanjski obed. Začeli smo s hladno juho, z imenom "Halodni litovski borš", ki je bila malce ekstravagantne "raverske" barve, meni ni bila prav po godu. Nato je sledila glavna jed z imenom llitovski pelenji, ki so zelo podobni itljanskim raviolom. Zraven je ponudila dve hladni omaki. Prva je bila sibirska, sestavljena je bila iz gorčice, kisa in bouquet garni (vsega po malo) začimb, je prav posebnega okusa in tipične rumene barve. Sledila ji je omaka z gruzijskim poreklom po imenu Adžika, ki ima prav odličen vonj in prav tako okus. Sestavljena iz paradižnikovega koncentrata, česna ter bouquet garni začimb.
Spet sem se najedel kot pujs. Preden sem se odselil iz Slovenije sem bil 90 % da mi bo krulilo po želodcu, zdaj je prav obratno, pravzaprav sem se malce zredil. Čimprej si moram najti kolo, da me ne "zalilo".
Internet
Danes sem naročil internet. Ponudnik Imagine, nam je ponudil 7 mb downloada za 35 € mesečno. Ker smo trije, nas bo prišel mesečni račun okoli 12 € po glavi. Upam smo, da nam ga bodo priklopili še ta vikend, drugače bom brez povezave s svetom, ker moram Vanji vrnit trenutno rešitev.
Denar
Banka pri kateri sem odprl račun, AIB, ne računa prav nobenih stroškov uporabe katerih koli storitev. Pogoj je le, da imate vsakih 3 mesece vsaj eno transkakcijo. Za razliko ob moje slovenske banke, SKB banke, kjer ti vsak mesec zračunajo za vodenje računa, za uporabo internetnega bančništva, provizijo za plačilo položnic  preko spletnih aplikacij, za plačevanje trajnikov,... AIB bi lahkobila vzgled SKB in vsem ostalim slovenskim bankam, kjer ne oskubljajo delovnega naroda in prav tako preživijo. Transakcija iz Irske v Slovenji traja le 3-4 dni, kar je precej hitreje kakor Slovenija-Nemčija. Še zmeraj čakam na plačo.
Rubbish (smeti)
Ta teden naj bi bil jaz zadolžen za odvoz organskih in plastičnih smeti. Vse lepo in prav. Kupit moraš le eno nalepko v trgovini za 9 € in jo nalepit na posodo za smeti. Te odpadke odvažajo vsakih 14 dni, v torek zjutraj. Papirnate odpadke odvažajo tudi vsakih 14 dni ampak brezplačno.
Posoda za smeti je bila že ob mojem prihodu 60 % polna, zdaj pa je kar vse viselo iz nje. Tako sem se odločil, da bom kupil nalepko v glavnem mestu Dublin. Ko sem se vrnil cel premočen in premražen in centra v ponedeljek zvečer domov in jo nalepil na posodo za smeti, sem pogledal nalepko in ugotovil, da velja smo za center mesta. Tako sem zgubil 9 € in še celo dvorišče zadurja po odpadkih. Ampak imam en čudovit načrt, kako popravit to napako. Popravljal jo bom v soboto ob polnoči. Brez skrbi, nikakor ne bom oškovoval ali uničil narave. Bo pa precej nenavadna metoda čiščenja.
Tukaj  pogrešam smo evropski celinski razdelilec elektrike, razdelilec za USB naprave, kolo in natikače.

Halodni litovski borš oz. hladna litvijska juha

Llitovski pelenji v izdelavi

Llitovski pelenji

Levo sibirska omaka in gruziska adžika

Dublinska solza oz. Howth in plavanje

To sončno prosto soboto sem izkoristil za izlet na (po moje) dublinsko solzo ali pol otok Howth. Iz doma, kjer prebivam, je z vlakom, iz postaje Leixlip Louisa Bridge, dobro uro vožnje. Prestopit sem moral na glavni dublinski železniški postaji O'Connell. Cena za povratno vozovnico je 8 € iz že prej omenjene vstopne postaje. Mesto Howth slovi po dobrih ribjih jedeh, privoščil sem si škampe s prilogo in solato za 14 €. Malo točeno pivo me je stalo 3 €. Zraven odlične ribje kulinarike so odlične tudi razgledniške točke, zato ker je mesto kakšnih 150 metrov nad morsko gladino.
Prav z velikim veseljem in seveda z malce strahu sem skočil in zaplaval v precej hladno irsko morje in tako občutil ves severni hlad. Voda je dokaj čista, ampak na obali je polno poginulih meduz, ki dajejo videz nesnage. Ampak, vse to pozabiš, ko si enkrat v tem prečudovitem doživetju brez mejnosti. Prav to sem sem iskal, ko sem odšel iz Slovenije.
Danes, sem kot presenečenje ostalima sosedoma pripravil dokaj tipično slovensko jed, Pasulj. Moram priznat, da ni bil tako popoln, kot zadnji, ki sem ga skuhal v bivšem stanovanju v Dublinu. Vzrok je bil v slabi kakovosti mesa, ki sem ga nekaj ur prej kupil v Polskem Sklepu (= trgovini). Ampak, soseda sta ga pohvalila in bila navdušena nad sitostjo te jedi. Naslednjo nedeljo pričakujem vrnitev usluge, torej eno tipično Nizozemsko in Litvansko jed. Skratka, enako kot prejšni teden, bom tudi ta teden imel kaj jesti. Pravkar soseda iz Litve pripravlja palačinke a la Lituania, kot posledica včerejšnega rojstnega dne.
Dobili smo tudi novo oz. prenovljeno kuhinjo, ki je precej večja, kot v Mostečnem in v Dublinu. Ta teden sem dobil plačilno kartico oz. odprt račun pri AIB banki. Ta post bi zaključil s tem, da je še do plače 23 dni, baje naj bi bila ta mesec velika povišnica, ampak to bom verjel takrat, ko bom to dobil.

Počitek v praku, v ozadju mesto Howth.

Hladno in čisto irsko morje

Pogled s hriba proti otoku Irsko oko

Velike pečine dokazujejo surovost narave.

Zelo hladno morje, vrjemite. (foto: Ramon G.)

Rušvine pri mestu Leixlip

Prvi utrinki iz Irske

Pravkar sem prišel iz najlepšega doživetja do zdaj. Ležati na mehki, zeleni in dišeči irski travi je res nekaj posebnega. Gledaš v oblake, misliš na lepa doživetja, ob tem pa te rahlo poboža topel veter, ravno prav. Drug teden dobimo novo kuhinjo in brezžičen internet po ceni 16 € na mesec in neomejen download. Še zdaj ne dojamem vsega kar se mi dogaja, zdi se mi, da sanjam. Lahko je to smo trenutno, mogoče že bom naslednji dan na cesti, brez vsega živel v bedi. Vas Leixlip je prava  irska vas. v centru imamo popolnoma vse kaj potrebuješ kot domačin. Na primer: Spar, Kitajsko restevracijo, navadno restavracijo, picerije, kebap, lekarne, 6 frizerjev, pohištvo, trgovino z afriškimi lasuljami, tehniko, otroško trgovino, diskoteko in seveda tipični irski pubi z Guinnessom. Prilagam fottografije okolice hiše v kateri živim. Živim ob reki Rye, ki se prav tukaj izliva v reko Liffey, ki teče proti Dublinu. Na nek način komaj čakam na službo, ker je polna izivov.

Hiša v kateri prebivam.

Sprehajalne poti in travniki so prečudovito urejeni.

Če ne zaspiš na irski travi ne prebivaš tu.

Novo stanovanje

Novo soba v mestu Leixlip

Stara soba v centru Dublina

Po napornem denvu v službi, se prileže prvi vikend od kar sem zaposlen. Ta vikend sem se preselil na prelepo lokacijo v mestu Leixlip, 260 Ryevale Lawns, Co. Kildare, kjer imam samo 15 min peš do službe, za razliko od prej, kjer sem potreboval 2 uri celotnega potovanja, bilo je tudi za 50 % dražje in za 50 % manj udobno. Z avtobusom 66b, ki povezuje Dublin in Leixlip je okoli 1 uro vožnje in stane 2.20 € za eno smer. Če bo šlo tako naprej kot je trenutno, sem srečen. Pogled iz novega naslove je enostavno božanski, pogled na prelepo angleško travico, na reko in zjutraj te zbudo ptički, kaj lepšega si zaželiš. Prejšni teden sem si skuhal en liter pasulja, tako da sem ga imel dovolj za cel teden, ker malica v službi stane 5 €, kar znese 100 € na mesec. Samo v vednost, o mojem delo ne smem govorit in pisat, ker mi tako narekuje pogodba. Imam tudi enkratnega mlajšega cimra iz Nizozemske, ki je prav tako sodelavec in se razumema prav odlično, zraven še stanuje mlada Litvanka, starejša Litvanka in  fant, ki dela pri Intelu.

Prvi dan v službi

... ali first day at the office
Dans je bil moj prvi delovni dan pri podjetju HP. Že so me gnjavili, za TRR in za davčno številko, "ampak tukaj sem komaj teden dni" sem jim povedal, na srečo so imeli razumevanje in mi dovolili, da si te stvari uredim do konca meseca. Če hočem dobiti delo na Irskem, si uredite te stvari, ki sem jih prej omenjal. Moje delo je nudenje tehnične pomoči uporabnikom izdelkov Hewlett - Packart Company USA. Torej, če delate v podjetju z izdelki HP, se slišimo. Tako mimo grede, rekli so mi ,da sem eksotičen, ker sem edini v celem podjetju med 115.000 zaposlenimi, ki je Slovenec do zdaj. Večina zaposlenih so drugih narodnosti, torej to je zelo mešano podjetje, kar se tiče narodnosti. Skratka lahko s ponosom rečem SLOVENEC SEM!

Službena izkaznica, ki je tudi magneten ključ za visoko varovana območja.

Začetki začetka

Adijo!
Prave prijatelje spoznaš v nesreči. Pravi eden od slovenskih pregovorov, ki je še kako resničen. Pred odhodom sem res začutil, kateri so tisti, na katere se lahko zmeraj zaneseš. Zatorej hvala Marko, Matej in Maja za vašo iskreno podporo. Verjemite mi, meni je težje, kot vam, da odhajam 2000 km od vas. Zanivmivo je tudi to, da nekateri niso niti do zadnje minute verjeli, da res odhajam, kako smešno.

Adijo!

Pristal si v Dublinu, kaj zdaj?

Zahval sosedi in prijateljici Vanji za trenutno prenočišče in milijon zelo pametnih napotkov za življenje v Dublinu. Takoj, ko sem se izkrcal iz letala sem poiskal taksi in se za 20 € zapeljal na trenutni naslov, kjer me je čakala Vanja in prevedril noč pri njej, ter se nato preselil v sobo pod njo kjer si deliva hišo z litvancem, kjer opravlja delo kot frizer ter brazilcem, ki dela kot prodajalec v trgovini.
Najem sobe
Cene najema sob v strogem centru se gibljejo nad 400 € na mesec, brez stroškov. Posodila mi je tudi internetno povezavo preko mobilnega operaterja, da sem lahko imel stike s svetom. Tako sem še ta dan pošiljal prošnje za delo, kako se je izteklo sem opisal že v prejšnem postu.
Internet
Cene za mobilni internet t.i. broadband pri Meteor mobilnem opereterju so 20 € za mesečni prenos pod 7.5 gb plus 50 € za USB stick, kar je enkraten strošek. Imeti internet je pogoj za življenje tukaj. Alternativa temu internetu je tudi, če si kupite predplačniško SIM kartico pri O2 in jo napolnite za 20 € ob nakupu, ter si tako za 1 € na dan zagotovite 50 mb downloada. Če pa ta dan se surfate, pa vas ne stane nič.Čeprav sam nimam skype phone, sem si na mojo staro nokio naložil skype APP in tako za 0.2 € na minuto telefoniram na mobilno številko v Slovenijo ali za 0.05 €/min na stacionarca. Ker minuta pogovora iz irskega mobilca na slovenski mobilec stane 1.2 €/min se seveda to zelo izplača. Skype deluje le ob aktivni internetni povezavi, kar se seveda za 1 € za 50 mb izplača.
Delo
Če hočete tukaj delati potrebujete PPS Number (številko) in bančni račun, slednjega dobite tako, da na banko prinesete dokaz o bivanju tukaj na svoje ime. to je lahko plačilo elektrike, telefona, plina ali pa kar je najhitreje, da vam iz urada za socialno varnost pošljejo PPSN na vaše ime in s tem pojdete na banko odpret račun. Če potrebujem še kaj več, pa bom izvedel v naslednjih dneh.

Prvi obisk irskega morja z bosimi nogami.

Začetniška sreča
 Da, trenutno imam shamrock na moji strani. Kot prvo dejstvo o sreči lahko povem naslednje; ko sem se prejšno soboto priletel z Adrio Airways, let JP490, na Irsko sem dobil 50% popust pri presežku velike prtljage, zaradi zelo prijaznega pogovora z uslužbenko Adrie Airways. Druga sreča; po nedeljskem pošiljanju mojega CV-ja me je doletel ŠOK, namreč že naslednji delovni dan so me klicali iz ene agencije, če sem pripravljen priti na razgovor. Dan po razgovoru, sem imel že delovni preizkus med 20 kandidati za to delovno mesto. Ta torek začnem prvič z delom, lahko se zgodi, da me naženejo ali pa ne.

Mavrica simbol sreče