Slovenec na Irskem: maj 2014

nedelja, 18. maj 2014

Soljena voda na Irskem in Plutonij!

Dejansko iščem nekakšen izgovor, da lahko objavim fotografije o Irski obali. Zato objavljam članek o Irskem morju oziroma v Irščini: Muir Eireann. Irska ima v celoti 1390 kvadratnih kilometrov voda, 1448 kilometrov obale, 12 nautičnih milj teretorialnega morja in 200 nautičnih milj ribolovne cone. Irsko morje je eno izmed treh, ki obdajajo irsko obalo. Ostala dva sta še, Keltsko mojre na jugu in na zahodu še Atlantski ocean. Irsko morje je dolgo 210 kilometrov in 240 kilometrov široko. Najgobji del Irskega morja meri 175 metrov globoko, ker ni veliko in je optimalno za postavitev vetrovnih farm. Irsko morje je polno planktona (morski ekvivalent za travo na zemlji), kar pomeni da ima izrazito morsko življenje. Danes sem celo prvič v živo in v naravnem okolju zasledil tjuljena. Zgleda kot hišna muca, me zanima, če bi dovolil božanje in če prede? Drugače lahko veliko vrst kitov in delfinov. No, dovolj o morskih sesalcev. Irsko morje ima tudi slabo stran, ki jo je povzročil človek, natančneje britanci. V sedemdestih letih prejšnega stoletja so iz nuklearne elektrarne v kraju Sellafield izpustili radioaktiven Plutonij. To tudi pojasni moje tretjo roko, ki mi je začela rasti. No, z šalo na stran, Irsko morje je varno za kopanje in še za kaj drugega, količina ni ogrožajoča, da bi povzročilo spontano rast dodatnih okončin. Ne priporočam pitja tega morja, ker lahko umrete že v nekaj dneh! Seveda od dehidracije in ne od česa drugega,

Na sploh sem velik ljubitelj obal in življenja ob njem. Vsak konec tedna se dopravim na obalo. Zvok valov me pomorja in vonj morskega zraka me spominja na moje otroštvo ob hrvaški obali. Res prijetno. Kot posledica prijetnih občutkov vam prilagam fotografije, ki so nastale danes ob obali Dalkey-a.

Pes na sliki je pasme Graygound, če ga opazite

sobota, 3. maj 2014

Švedska prefinjenost, red in svoboda

Za prvomajske praznike sem si zaželel menjave okolja in majhen pobeg iz znanih poti v Dubliu. Čeprav sem že drugič v tej prvorazredni skandinavijski državi, je nikakor nočem po nepotrebem hvaliti, ampak tako je bilo moje doživetje v Uppsali. Če obiščeš Švedsko kot turist preko turistične agencije, vidiš tipične turistične vedute, če pa jo obiščeš z nekom, ki je lokalen v tem okolju, lahko spoznaš njihove navade, razvade, mišljenja in strahove. Ker sem imel zelo veliko čast, da sem lahko prenočil v gospodinjstvu, ki spada v zgornji srednji sloj prebivalstva, sem videl in okusil njihvove navade. Popolnoma vsaka gesta gostitelja mi je bila po volji. ( op.a te geste lahko primerjam z Slovenijo, ker še tega nisem doživel na Irskem.) Preden sem odletel na Švedsko sem se pozanimal o mikro vedenjskih vzorcih te države. Nikoli ne pridite k gostitelju ne najavljeni, ker vas bo zavrnil pri vhodnih vratih. Kot gost se morate vedno sezuti brez oklevanja. Prinesite kakšno pozornost gostitelju in podajte kompliment. Gostitelj me je sprejel kot sebi enakemu. Zelo bodite pozorni na samokontrolo, tako kot pri hrani, kot pri pogovoru. Naučite se tudi kakšno besedo ali dve v švedskem jeziku. Ko boste osvojili te veščine, se boste odlično zabavali. Jaz sem se! Njihova mentaliteta in navade se mi zdijo, kot meni prikrojene. Užival sem v pogovoru z gosti in z gostiteljem. Imeli smo zelo slične poglede in interese. Prav z veseljem sem se vključeval v debate in se izogibal neprijetnim konfliktom z diplomacijo in samokontrolo. Imel sem čast da sem lahko okusil tipične sezonske švedske jedi, kot so fermantirana riba, mesne kroglice, švedski kaviar iz različnih vrst rib in rakov, Vasa kruh, grahovo kremno juho z penino in redek sir iz severne Švedske. Imeli smo tako imenovani "Slow Food", cel dan smo imeli razne pogrjinke.
Prav za te dni je bilo v Uppsali prijetno študentsko rajanje. Študentje iz vse Švedske, ki študiraju tukaj, so pripravili tekmovanje v spustu po reki z izvirno narajenimi čolni. Nato je seledil dvig študentskih čepic in stampedo proti strogemu centru mesta. To se dogaja enkrat na leto. Če se hočete mentalno pomladit, si morate ogledat ta dogodek. Zvečer je sledil obisk gostiln. Prav pred vsako gostilno v Uppsali je bila čakalna vrsta, kot v Mariborski urgenci na Martinovo, kjer so se zabave lačne študentke in študentje hoteli poveselit. Lahko si predstavljam, da niso prav veliko konzumirali alkohola. Prvič, ker je presneto drag, 3 decilitra stane 54 Kron (6 evrov) in drugič, preden si prišel v pub, je že minila ura ali dve od čakanje v vrsti.

Skratka drug obisk Švedske mi je pustil zelo prijeten pečat v mojem spominu! Hvala vsem udeleženim tega potovanja.

Kot vedno prilagam fotografije iz Uppsale in Stockholma.