Na teh Irskih »gorah« se ti ne more zvrteti od višine, kajti so visoke samo 925 metrov. Zvrti se ti lahko od njihove lepote. Wicklow hribovje (op.p. direkten prevod bi bilo gorovje, ampak v Sloveniji so gorovja nad 1000m, torej ostane hribovje) je najdaljše nepretrgano hribovje na Irskem. Geološko je sestavljeno iz granita, ki se je dvignilo iz Lapetus oceana pred 400 milijoni let. Danes je to hribovje povsem posekano, posejano z uvoženimi japonskimi jeleni in usmerjeno v turizem. Pred 200 leti je še tu bil gost iglast gozd z volkovi in rdečimi Irskimi jeleni. Hoja po tem hribovju ni naporna za tipičnega Slovenca, ki je vajen Juliskih alp in Pohorja. Najbolj nevarni so mosti, ker pod njimi prežijo zlobni palčki, znani pod imenom Leprechaun, ki vas bodo pretentali z praktičnimi šalami (op.p. šala). Skratka hoja je preprosta in osvežilna. Priporočam družinam in starejšim, kjer lahko uživajo piknik brez komarjev, muh in zveri. Ne, na Irskem ni mrčesa, zato so poletja zunaj tako prijetna, če vas ne preseneti rahla ploha, ki vas vrjetno tudi bo. Kaj je še ostalo od gozda na tem hribovju je le-ta prečudovit. Zgleda kot iz tipičnega irskega filma. Veliki hrasti in brez podrasti. Res čarobno.
Če ste že v Wicklow hribovju si morate ogledat slap Powerscourt, ki je najvišji na Irskem z 121 metri. To spet ni slap, ki ga poznamo v Sloveniji. Ta Irski najvišji slap, je neke vrsta reka ki ima bolj vertikalen padec, nikakor pa ni padajoč slap. Slap napaja reka Dragle. Tudi dublinska reka Liffey ima svoj začetek tu v Wicklow hribovju. Nikakor ne smete zamuditi obiska vasi Glendalough, ki sem ga že opisal na mojem blogu.
